Kolo je simbol tistih, ki se na poti k lastnemu uspehu ne morejo naslanjati na druge.

Krk (2002)

S kolesi na Krk je bil najpogostejši naslov v medijih v letu 2002 za naš prvi projekt. Mi smo ga pozneje poimenovali KRK 2002. Odločitev o našem jurišu s kolesi do mesta Krk na tem otoku je padla že pozimi leta 2002. Ker je bil to naš prvi projekt, smo si traso najprej ogledali v vožnji z osebnim avtomobilom. Na ta način smo pripravili delitev trase na etape. Sodobnih računalniških programov in navigacije takrat še nismo imeli na razpolago. Po tedaj še malo manj strokovnih fizičnih pripravah in z običajnimi »trek« kolesi smo se v Mestinju 18. 5. 2002 z neprijetnimi občutki spustili na pot.

Maratona KRK 2002 smo se udeležili naslednji kolesarji:

  • Janez Colnerič
  • Tomaž Gobec
  • Martin Jecl
  • Mitja Nunčič
  • Vinko Colnerič, voznik spremljevalnega vozila
  • Darja Zbilj, zadolžena za slikanje in za prehrano

Maraton po etapah:

Prva etapo je bila od Mestinja do Broda na Kolpi. Že na startu nas je vzpodbujalo zelo prijetno toplo sončno vreme. Iz slik v galeriji je razvidno, da smo imeli celo nekaj simpatizerjev na startu. To so bili v glavnem svojci, generalni sponzor g. Marjan Bračun, predsednik KS g. Tomi Rumpf in predsednik Športnega društva g. Damjan Boštjančič. Že pri našem prvem projektu smo si nabirali izkušnje, na kak način pridobiti sponzorje za finančno pokrivanje projekta.

Generalni sponzor je bil spoštovani g. Marjan Bračun, ki je uspešen podjetnik za strojna dela v Rogaški Slatini. S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi na startu. Kolesarji tega projekta pa še danes z veseljem uporabljamo njegove drese. Hvaležni smo mu.

Nekaj zanimivosti s prve etape: ogled poroke na stari način s konjsko vprego na Otočcu, nenormalno velika kača, ki se je sončila ovita okrog drevesa v neposredni bližini, kjer smo si mi privoščili oddih. Razumljivo je, da smo se zaradi nje takoj pognali s kolesi naprej. V gospodarskem, izobraževalnem in industrijskem središču Dolenjske je imel Tomaž prvi gumi defekt, ki je bil edini na tem projektu.

Prvo etapo smo končali v Brodu na Kolpi, ob reki, ki je poleti najtoplejša v Sloveniji

Drugo etapo smo začeli spočiti, kar nam je koristilo za vzpon na nadmorsko višino 880 m, to je prelaz Gornje Jelenje z vmesnim postankom v Delnicah za slikanje. Trud do vrha je bil nagrajen s spustom do Mosta na Krku, s čudovitim razgledom na morje, končno tudi sončnim vremenom in prijetno mediteransko klimo. Takoj ko smo prevozili Most na Krku je nastopila rahla oblačnost, kar si pri poletnih temperaturah kolesarji večkrat želimo. Prenočili smo v hotelu v mestu na Krku. Najbolj korajžni so se okopali v morju, kljub zelo nizkim temperauram. Vendar naš cilj ni bil na Krku. Kar ni običajno za ostale rekreativne kolesarje, smo mi imeli start in cilj na Mestinju. Zato nas je čakalo vračanje že naslednji dan nazaj.

Tretjo etapo smo že poznali. Bila je zahtevnejša kot druga etapa v nasprotni smeri. Treba je bilo premagati vzpon na 880 m iz nadmorske višine 0 m. Za vedno nam bo ostala v spominu vožnja v nemogoči burji preko Mosta na Krk. Pihalo je proti smeri gibanja kolesarjev tako močno, da smo se z maksimalnim naporom obdržali na kolesih in premikali le s hitrostjo, ki zagotavlja ravnovesje kolesarja za vožnjo. Po tej burji je bilo oblačno vreme do Gornjega Jelenja, kjer je bila temperatura le 7°C. Pričelo je rahlo rositi. Proti Kočevju je začelo močno deževati. Takrat še z slabo opremo za dež smo vozili tako hitro, kot da bi lovili dež, ki je padal pred nami.

Sledila je zadnja etapa od Kočevja do Mestinja. Velika želja po cilju nam je pognala adrenalin po žilah. Za prvi projekt je zanimiv podatek, da smo od Kočevja do Senovega vozili s povprečno hitrostjo 30 km/h. Vodja ne tej poti je bil izkušen in dober kolesar Mitja Nunčič.

Skupno smo torej prevozili 500 km v štirih etapah.

Brez naslednjih sponzorjev bi tega projekta ne bi bilo:

  • Strojna dela Bračun Marjan, generalni sponzor
  • Mibra Hoče
  • Kovino strugarstvo Tadina Anton
  • Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah
  • Etol Celje
  • Avtoprevoznik Boršič Zdravko
  • Gimflex
  • Steklarska šola
  • Strojna instalacije Franc Colnerič

Vsem najlepša hvala.

Hvala tudi Vinku in Darji, ki sta se trudila za nas in žrtvovala 4 dni za naš projekt.