Tomaž Gobec
Kot otrok sem najprej imel, tako kot takrat cela generacija, rogovega ponija, s katerim sem naredil prve kolesarske kilometre. Z naslednjim, cestnim, sem se kasneje tudi udeležil prvih kolesarskih maratonov. S prihodom prvih gorskih koles in eno prvih plač sem tudi jaz zajahal val kolesarskega navdušenja. Tako sem spoznal okoliške kraje, ki jih prej nisem poznal ter začel odkrivati tudi bolj oddaljene kraje. Kolo mi pomeni svobodo, užitke v naravi in sprostitev po službi. Redko se vozim po prometnih cestah, vedno raje izberem neprometne in stranske poti. Brez kolesa si ne znam več predstavljati dopusta. Maratone mestinjskih kolesarjev spremljam že od začetka. Sprva kot aktivni udeleženec, sedaj kot spremljevalec. Me pa vedno zamika in najlepše dele poti, če je le mogoče, prevozim na dveh kolesih.