Janez Colnarič

Kolo je sredstvo pri katerem gibanje nazaj ni možno. Napredek je, z njegovo redno uporabo, hitro opazen. Vedno hitreje, zmeraj lažje, dlje, višje. Začetek uporabe ni pogojen s starostjo, sam sem ga začel uporabljati sorazmerno pozno. Tik pred tem sem razmišljal o drugi varianti. Prebivam ob lokalni cesti in leta 2000 se je pri meni občasno ustavil sosed z motorjem. Prepričeval me je, naj si ga kupim. Ker se pa nikoli ne odločim takoj, sem si šel najprej ogledat motorje v Gradec. Naš stalni udeleženec projektov Tomaž je imel takrat za sabo že precej prevoženih kolesarskih maratonov in njegovo poznavanje kolesarske opreme je pri meni vzbudilo interes. Bil je prepričljivejši in z njegovo strokovno pomočjo sem si kupil prvo kolo. Prvi izziv je bil vzpon na Donačko goro. Skoraj sem obupal. Proti vrhu sem potiskal kolo peš, ko se je Tomaž vozil z lahkoto naprej in se vračal do mene. Srčni utrip sem imel višji peš, kot on na kolesu pri vzponu do Rudijevega doma na Donački gori (cc. 590 mnv.). Na vrh Donačke gore (882 mnv) sva prišla oba, vendar na različna načina. Ko boste pregledali celotno našo spletno stran se boste prepričali, da sem bil vztrajen pri tem, da zmeraj dosežemo cilj vsi udeleženci. Ni mi žal. Lepo je na kolesu. Zmeraj sem upošteval nasvete izkušenih kolegov, Tomaža, Martina, Mirana, Marjana in Vojka. Hvala vam.

Janez